S pomočjo spodnjega pogovornega okna vstavimo senco funkciji. Za vstavljanje nove sence uporabite seznam funkcij nato pa uporabite → . Senco uporabljamo za označevanje ploščine med funkcijo in osjo ali čim drugim.
→ . Za spreminjanje obstoječe sence najprej izberite
Na zavihku Senčenje lahko izbirate med navedenimi tipi senčenja:
Gre za najpogosteje uporabljen način sečenja. Zasenčila se bo ploščina med funkcijo in osjo x na izbranem intervalu. Če izberete Zmanjšaj do presečišča. ali Povečaj do presečišča., se interval senčenja zmanjša/poveča do presečišča funkcije z sjo x.
Zasenčila se bo ploščina med funkcijo in osjo y na izbranem intervalu. Izbira se uporablja redko, največkrat za parametrične funkcije. Še vedno uporabljate x-koordinato za določitev intervala. Če izberete Zmanjšaj do presečišča. ali Povečaj do presečišča., se interval senčenja zmanjša/poveča do presečišča funkcije z osjo y
Zasenči se plošina pod funkcijo do dna slike na danem intervalu. Če izberete Zmanjšaj do presečišča. ali Povečaj do presečišča., se bo interval senčenja zmanjševal/povečeval dokler funkcija ne seka dna okna.
Zasenči se plošina nad funkcijo do vrha slike na danem intervalu. Če izberete Zmanjšaj do presečišča. ali Povečaj do presečišča., se bo interval senčenja zmanjševal/povečeval dokler funkcija ne seka vrha okna.
Zasenči se plošina med funkcijo na danem intervalu. Če izberete Zmanjšaj do presečišča. ali Povečaj do presečišča., se bo interval senčenja zmanjševal/povečeval dokler funkcija ne seka sama sebe. Izbira je še posebej uporabna za sečenje parametričnih funkcij, lahko jo pa uporabljate tudi za standardne funkcije.
Zasenči se ploščina med dvema funkcijama. Prva je funkcija, ki ste jo izbrali v seznam funkcij v glavnem oknu, preden ste odprli pogovorno okno. Drugo funkcijo izberete na jezičku Druga funkcija. Za standardne funkcije bo interval senčenja enak za obe funkciji. Za parametrične in polarne funkcije lahko izberete različna intervala. Če ne izberete intervala za drugo funkcijo, bo ta enak intervalu prve funkcije.
Na zavihku Možnosti (spodaj) lahko spremenite način senčenja.
Tu lahko vnesete x-koordinato (ali t-vrednost za parametrične funkcije) od koder želite, da se senčenje začne. Če vrednosti ne vnesete, se bo senčenje začelo pri minus neskončno. Če izberete Zmanjšaj do presečišča., se bo začetna koordinata zmanjšala do presečišča funkcije z osjo, z robom, s seboj ali z drugo funkcijo glede na izbiro tipa senčenja.
Tu lahko vnesete x-koordinato (ali t-vrednost za parametrične funkcije) do koder želite, da se senčenje konča. Če vrednosti ne vnesete, se bo senčenje nadaljevalo proti neskončnosti. Če izberete Povečaj do presečišča., se bo končna koordinata povečala do presečišča funkcije z osjo, z robom, s seboj ali z drugo funkcijo glede na izbiro tipa senčenja.
Izbirate lahko med različnimi slogi senčenja.
Tu lahko izberete barvo senčenja.
Potrdite izbiro, ko želite izrisati mejo senčenja. Potrditvenega polja ne izberite, če želite, da izgledata dve senci kot ena.
Če ste izbrali Med funcijami na zavihku Senčenje, lahko izberete drugo funkcijo na zavihku Druga funkcija. Pogovorno okno z zavihkom Druga funkcija je na spodnji sliki.
Uporablja se za izbiro intervala druge funkcije, prav tako kot ste izbrali interval za prvo funkcijo v Možnosti zavihku. Izbira intervala je možna samo za parametrične funkcije. Za standardne funkcije je interval druge funkcije vedno enak intervalu prve funkcije. Če ne vnesete ne začetne ne končne vrednosti intervala za parametrične funkcije, se uporabi interval prve funkcije.
S senčenji na preprost način označujete območja. Če pa dobite čuden rezultat, preverite ali ste izbrali pravilno funkcijo in interval senčenja. Če ste, na primer, izbrali interval senčenja, ki gre preko asimptote funkcije, bo rezultat senčenja čuden. Kaj ste pa sploh pričakovali?